hand-299675_640

Tudi pisava razodeva naš značaj. V zadnjih letih uživa več ugleda kot marsikatera druga veda za razodevanje značaja posameznika.

Grafologija – začetki

Pisavo so začeli ljudje preučevati že pred mnogimi stoletji. V 2.stoletju našega štetja je rimski biograf Suetonij Tranquillus opazil posebnosti v pisavi Augustusa Cezarja. Na Kitajskem so se študije o povezavi med pisavo in značajem pojavile v 11.stoletju našega štetja. Ko se je pojavila pismenost, je postala grafologija tudi v Evropi vse bolj zanimiva. Leta 1622 je Camillo Baldi tisti, ki je prvi začel z razporejanjem posameznih značilnosti v pisavi. Dejal je, da je očitno, da vsak človek piše po svoje in da lahko v vsaki pisavi zasledimo značajske lastnosti. Njegove teorije je razvijalo nekaj francoskih znanstvenikov in takrat so skovali tudi pojem grafologija. Znani grafologi so bili Abbe Michon (1806-1881), kardinal Regnier in Crepieux Jamin. Trdili so, da posamezni elementi v pisavi ustrezajo njegovim značajskim potezam. Niso se pa strinjali s tem, da jasnovidec potrebuje samo vzorec pisave, da ob vzorcu nato osredotoči svoje jasnovidske sposobnosti in že mu lahko napove prihodnost. Skušali so postaviti empirična pravila, pri tem so se veliko opirali na predhodnike iz 11.stoletja na Kitajskem. Njihove teorije so prevzeli številni sodobniki, pa tudi pesniki, naprimer Goethe, Lavater, Madam de Stael, Edgar Allan Poe.

Menili so, da se značaj človeka s pisavo neizogibno prenese na papir. Tako je pisava odvisna od značaja pisca, kar je razvidno iz razporeditve besed in pritiska. To teorijo so postopoma razvijali in proučili vsak njen posamezni element. Niti dve pisavi nista enaki in z znanstvenimi metodami odkrijemo še tako dober ponaredek. Primerja naklon besed, zaprte in odprte črke, niso pa vedno trditve povsem točne. Filozof Ludwig Klages je proučeval ritem pisave s splošno uravnovešenostjo osebe. Max Pulver se je ukvarjal s simbolizmom v pisavi in je precej podobno ugotovil povezanost s sanjami, kar je raziskoval Jung. O. Bobertag je sestavil teste, ki v 85 odstotkih primerov dokazuje, da pisava res ustreza določenemu značaju.

Grafologija – Kdo jo uporablja

Grafologijo uporabljajo policija, učitelji in poklicni svetovalci. Koristna je pri raziskovanju duševnih bolezni, pri odkrivanju telesnih stanj in obolenj in pri psihološkemu svetovanju. Študije so dokazale, da so velike razlike v pisavi normalnih ljudi in epileptičnih bolnikov, shizofrenikov in manično depresivnih ljudi.

Grafologi ne trdijo, da lahko iz pisave napovedujejo prihodnost, pač pa lahko pisavo in značaj povežejo, da v pisavi odkrijejo, če se je spremenil značaj določene osebe in osnovne smernice, ki se temu človeku obetajo v življenju.

Več o grafologiji si lahko preberete tudi na Wikipediji – tematiki grafologija

Etični kodeks grafologov prepoveduje umeščanje grafologije v isti okvir kot vedeževanje. To je tudi prav. Po drugi strani pa je značaj posameznika neizogibno povezan z življenjskimi tokovi in usmeritvijo posameznika, zato je lahko grafologija odlična podpora ozirma dodatno orodje, s katerim lahko vedeževalec dopolnjuje svoje znanje o značajih človeka.