Fiziognomika ali veda o človekovih značajih je zanimiva znanstvena veda, ki povezuje zunanjo ali anatomsko podobo človeka z njegovim značajem. Eden najbolj značilnih avtorjev sodobnega časa na tem področju je Jean Baptiste Delacour, ki je izdal zanimivo knjigo VELIKI LEKSIKON O ČLOVEŠKIH ZNAČAJIH. V njej bomo lahko našli veliko zanimivih povezav med našimi zunanjimi manifestacijami ali videzom in našim nezavednim ali zavednim ravnanjem. Niti zavedamo se ne, kaj razkrivajo kretnje rok, hoja, ali druge podrobnosti naše zunanjosti.

Zelo pomembno je, da znamo tudi sami oceniti značaj ljudi, s katerimi se srečujemo. Tako mora delodajalec oceniti človeka, ki prosi za službo, mladenič dekle na prvem zmenku, nevesta bodočega soproga. Morda res slepo zaupamo določenemu človeku, potem smo razočarani, ker smo od njega pričakovali preveč. Ni težko postati poznavalec ljudi, samo vedeti je treba, kako. Ne ocenjujemo le odraslih ljudi, z raziskavami psihe so ugotovili, da lahko že novorojenčku pogledamo v bistvo, razkrijemo, kaj mu določajo geni in usoda.

To je pravi pogled v prihodnost, ki je možen že ob otrokovem rojstvu. Kdor hoče ocenjevati druge, mora biti pošten do samega sebe. Pod drobnogledom si mora ogledati tudi lasten značaj in ga primerjati z drugimi. Človek more, zna in mora spoznati tudi samega sebe.

Ne zanesi se na podobo o ljudeh,
ki si si jo ustvaril,
razočarali te bodo (Ursula Steinbrinker)

Zelo zanimivo je analizirati ljudi, od spoznavanja njihovih osebnosti, značajev, bistva. Kako se naučimo oceniti človeka z enim samim pogledom, kako znamo spregledati nekoga v hipu.

Za nobeno vejo znanosti ne moremo trditi, da je spoznala vse, kar je bilo treba in da nima več kaj raziskovati. Vendar ni znanosti, ki bi tako vztrajno in temeljito širila znanje, kot je to veda o človekovih značajih karakterologija.
Če bi radi postali poznavalec ljudi, potrebujete neko osnovno znanje. Raziskovati morate povsod, kjer srečujete ljudi: na ulici, v kavarni, gledališču, na stadionu. Samo s skrbnim opazovanjem boste imeli dovolj izvirne snovi, da boste poglabljali znanje iz karakterologije in fiziognomike.

Marsikaj zaznamo že iz vedenja in po načinu, kako se nekdo giblje.

  • Kdor gleda v tla, skoraj vedno razmišlja o preteklosti.
  • Če gleda navzgor, zelo verjetno razmišlja o prihodnosti.
  • Kadar gleda naravnost predse, se misli sučejo okoli sedanjih težav.
  • Če se človek ozira okoli sebe, če v izložbenih oknih opazuje ljudi, ki mu stojijo za hrbtom, ga lahko muči preganjavica, lahko ima slabo vest ali samo išče znanstva.

Vendar se pri ocenjevanju človeških značajev ne smemo zanašati slepo na svoje vedenje. Varovati se moramo dveh napak:

  • Ko odkrijemo neko potezo v značaju, je ne smemo obravnavati ločeno od drugih potez in ji ne smemo pripisovati prevelikega pomena. Zbrati je treba vsa spoznanja, nato preveriti splošen vtis in šele nazadnje presoditi.
  • Med ljudmi slišimo razna rekla. Verjamemo jim, ker smo jih tolikokrat slišali in zato površno mislimo, da so resnična. Na primer:“Največji so najbolj neumni!“, „Varuj se tistih, ki jih je Gospod zaznamoval!“. „Dolgi lasje, kratka pamet!“

Iz zgodovine ugotovimo, da so taka rekla nastala zaradi ljudi, ki so hoteli z njimi prizadeti nasprotnika. Morda pa so nastala zato, ker so se lepo rimala.  Res je sicer, da so bili mnogi pomembni ljudje majhne postave. To velja za Aleksandra Velikega, Atilo, Napoleona, Mozarta, Beethovna, Einsteina. Prenekateri duhovni velikan pa je bil velik tudi po postavi – Karel Veliki, Leonardo da Vinci, Schiller, Bismarck.