Obraz

Izdaja vsa človekova čustvena stanja, od najbolj pretanjenih čustvenih vzgibov do najbolj surovih izbruhov jeze, maščevalnosti ali ljubosumja.

Čelo

Izdaja mir ali nemir v duši, stopnjo pozornosti ali radovednosti, ki jo posvečamo neki stvari, odvisno od tega ali je sproščeno ali napeto, gladko ali nagubano, trmasto namrščeno ali spačeno od skrbi in odpora

Nos

Izraža vse, kar je povezano s ponosom in ošabnostjo, nečimrnostjo in samovšečnostjo. Če nas obvlada pohlep, če nas muči radovednost ali če smo napeto pozorni, razširimo nosnice.

Usta

Strastno poželenje se izraža v našobljenih ustnicah, medtem ko izraža razpotegnjena zgornja ustnica zbrano razmišljanje, stisnjeni ustnici pa jezo in zavist.

Oko

Je najbolj zanimivo in pomembno ogledalo vseh človekovih duševnih vzgibov in razpoloženj, pozornemu opazovalcu pa pogosto prvi pogled razkrije več kot cela ura pogovora.

Zelo pomemben je tudi človeški temperament kot oblika in način splošnega reagiranja. Po klasičnih naukih starega sveta razlikujemo štiri vrste temperamentov. Delitev izvira še od Hipokrata in  njegovega nauka o telesnih sokovih, od katerih naj bi bila odvisna človekova narava.

  • Flegmatik je počasen pri vsem, kar počne; je hladnokrven in ravnodušen, le redkokdaj pokaže razburjenje. Nagnjen je k boleznim presnove, revmatizmu in sladkorni bolezni.
  • Kolerik je prepirljiv, togoten, nezadovoljen sam s seboj in z drugimi, živčen in razdražljiv. Nagnjen je k srčnim boleznim in k boleznim jeter in žolča.
  • Melanholik je otožen in nezadovoljen, sanjarski nagnjen k živčnim in duševnim motnjam, hitro obupa in je ves iz sebe.
  • Sangvinik je živahni in dostopni tip človeka, ki ima pozitiven odnos do življenja, pogosto je razposajen, pogumen in odločen. Njegova najmočneje izražena lastnost je lahkomiselnost. Celo bolezni puščajo na njem le rahle sledove.